Ustanovitelja NLP-ja dr. John Grinder in dr. Richard Bandler sta odkrila povezavo med smermi očesnih premikov in načinom razmišljanja posameznika. Na področje psihologije sta s tem uvedla praktične aplikacije VIZUALNEGA, AVDITIVNEGA in KINESTETIČNEGA (čustva in taktilni čut) načina razmišljanja.
Odkritje je zelo pomembno pri učenju novih veščin.
Za večino nalog, ki jih opravljamo v življenju, obstaja optimalen način razmišljanja.
Popolnoma različne kombinacije in zaporedja vizualnega, avditivnega in kinestetičnega načina razmišljanja so značilne za uspešno reševanje matematičnih nalog, učenje tujih jezikov, pisanje člankov in esejev, dobesedno pomnjenje tekstov (lirika, proza), petje, igranje,...
In če določenega načina razmišljanja, ki je ključen za to nalogo ne uporabljamo, ne dosegamo dobrih rezultatov pri tej nalogi.
Na osnovi očesnih premikov lahko odkrijemo kako v določeni situaciji razmišlja oseba, ki je nadpovprečno učinkovita pri določeni nalogi. In s tem, ko tudi sami pri sebi začnemo uporabljati optimalen način razmišljanja, lahko občutno izboljšamo svoje rezultate.
Očesni premiki značilni za avditivni način razmišljanja
Medtem ko fantje iz skupine Boyzone pojejo to lepo pesem, je velika večina njihovih očesnih premikov v področju avditivnega spomina (pogled v višini oči proti svojemu levemu ušesu) in avditivnega konstruiranja (pogled v višini oči proti svojemu desnemu ušesu).
Očesni premiki značilni za vizualni razmišljanja
V celi pesmi so samo trije momenti, ko fantje izrazito uporabijo vizualni način razmišljanja (pogled navzgor): 1:38, 2:10 in 2:28 .
Samo trikrat, ker način razmišljanja, ki je nepogrešljiv za arhitekte in oblikovalce, ni ključnega pomena pri petju.
Od tega lahko dvakrat opazimo vizualno konstruiranje - pogled navzgor in proti svoji desni strani. Smer pogleda, ki je pri 95% ljudi prisoten, ko oseba govori o nečem, česar ni videla, temveč je ustvarila notranjo predstavo z uporabo domišljije.
Po minuti in 38 sekund (1:38) imamo šolski primer kako se vsebina besed pokrije z očesnimi premiki.
Ko Ronan Keating poje "če bi namesto noči bil dan" lahko opazimo premik oči, ki je pri 95% ljudi prisoten, ko si vizualno predstavljamo drugače kot vidimo ali smo videli.
